Osnovnošolci

Metode poklicne vzgoje osnovnošolcev smo razvili leta 2000, ko je bil projekt izbran in uvrščen v program Phare Mocca. Naslednja štiri leta smo projekt eksperimentalno uvajali v slovenske osnovne šole. Za izpeljavo te dejavnosti smo doslej usposobili številne strokovne delavce iz podjetij, učitelje praktičnega pouka s srednjih šol in svetovalne delavce osnovnih in srednjih šol.

Projekt se izvaja v partnerstvu med osnovno šolo, delodajalcem in ustrezno srednjo šolo. Vsak partner v tem sodelovanju vidi možnost za uresničevanje lastnih interesov: osnovna šola dobro pripravo učencev na poklicno odločitev, srednja šola povečanje vpisa v svoje izobraževalne programe, podjetje pa v prihodnosti primerno usposobljene in kvalificirane delavce.

CILJI PROJEKTA:
Uresničujemo 3 glavne cilje:

1. dobro pripravo osnovnošolcev na poklicno odločitev
2. promocijo deficitarnih poklicev in ustreznih izobraževalnih programov
3. spreminjanje vrednot oziroma odpravljanje predsodkov do poklicev, do poklicnega in strokovnega izobraževanja

CILJNA SKUPINA, KI JI JE DEJAVNOST NAMENJENA:
1. učenci predmetne stopnje, od 6. razreda devetletke dalje (ko so posamezne dejavnosti na šoli že utečene, se pretežno izvajajo za učence šestih in sedmih razredov devetletke, ki so glavna ciljna skupina, za učence zadnjih dveh letnikov pa se organizirajo delavnice za ohranjanje interesa
2. dejavnost je primerna tudi za osipnike ter za otroke in mladostnike, ki kažejo znake socialne izključenosti
3. v dejavnost so vključeni tudi starši

METODE:

1. Motivacijske predstavitve: Sodelujejo vsi učenci predmetne stopnje, tako, da se vsi seznanijo z gospodarskim področjem, poklici in ustreznimi izobraževalnimi programi, hkrati pa jih spodbudimo, da se vključijo v delavnice za razvijanje interesov
2. Delavnice za razvijanje interesov: Učenci, ki jih je dejavnost bolj pritegnila, imajo možnost, da svoj interes poglabljajo na delavnicah
3. Ohranjanje interesa: S kratkim osvežitvenim programom zagotavljamo, da učencem, ki so bili v program vključeni v preteklih letih, interes ne potone v pozabo
4. Delo s starši: Pri sprejemanju otrokove poklicne odločitve starši potrebujejo pomoč; predvsem potrebujejo dobro informiranje in svetovanje.
5. Predstavitev rezultatov: Učenci na svoji osnovni šoli predstavijo delo v delavnicah. S tem prenesejo svoje izkušnje na sošolce, učitelje in starše ter hkrati pripomorejo k spreminjanju vrednotenja poklicev ter poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Metode so splošno uporabne. Primerne so za spodbujanje interesov in za promocijo vseh poklicev ter vseh izobraževalnih programov, ne le srednješolskih, temveč tudi višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih.

ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI:

Osnovni organizacijski pristop - PARTNERSTVO med:
1. osnovno šolo
2. srednjo šolo
3. podjetjem

Izvajalci programa:

1. Svetovalni delavec osnovne šole je organizator dejavnosti na svoji šoli, hkrati pa tudi usklajuje dejavnost s srednjo šolo in podjetjem; dobrodošla je pomoč posameznih učiteljev.
2. Program izvedejo učitelji srednjih šol in mentorji iz podjetij, le manjši del dejavnosti poteka na osnovni šoli, večina programa se izpelje na srednji šoli in v podjetju.
3. Za celotno izpeljavo programa skrbimo na IZIDI: koordiniramo vse partnerje in aktivnosti, organiziramo usposabljanja in potek aktivnosti, zagotavljamo strokovno pomoč izvajalcem, izdelamo analizo vsake izpeljave programa ter organiziramo in izpeljemo evalvacijski sestanek, ki se ga udeležijo vsi partnerji, da ocenijo celoten potek in se dogovorijo za naslednjo izpeljavo. Za koordinacijo aktivnosti se lahko usposobijo tudi posamezni partnerji.

Za vse izvajalce programa organiziramo usposabljanja. Programi usposabljanj.

DOSEDANJE IZKUŠNJE:

1. Obseg dejavnosti:

V eksperimentalnem obdobju je v širšem delu programa sodelovalo 20.000 osnovnošolcev in staršev, v ožjih interesnih aktivnostih pa je sodelovalno nekoliko več kot 1.400 učencev in njihovih staršev.

V štirih letih je v dejavnosti sodelovalo 27 osnovnih šol. Na posameznih osnovnih šolah so izpeljali od enega do štiri programe. Pri izpeljavi je sodelovalo 20 srednjih šol in 34 podjetij, med njimi Revoz, EMO-Orodjarna, Aero, Štore Steel, Gorenje Velenje, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Velenje, Žito, Pekarna Grosuplje, Pekarna Vrhnika, Danfoss, TPV, Krka idr.

2. Kako učenci sprejemajo dejavnost?

• Učenci v programih zelo radi sodelujejo. Največkrat se zanje prijavi več učencev, kot jih je možno sprejeti. Redno obiskujejo delavnice. Osip na delavnicah je v povprečju pod 10%.
• Delavnicam podeljujejo najvišje ocene. Povprečna ocena vseh preteklih let je 4,6 (1-najnižja, 5-najvišja ocena). S temi ocenami so vrednotili vsebino in način dela, mentorje in druženje z vrstniki.
• 96% udeležencev bi se ponovno vključilo v dejavnost. Nekaj manj kot 60% bi ponovno obiskovalo enako dejavnost, kar pomeni, da so zanjo razvili interes. Približno polovica udeležencev se bo po zaključku programa z dejavnostjo ukvarjala v svojem prostem času. Približno ena tretjina učencev razmišlja o poklicih, ki so jih spoznali v delavnicah.
• Učenci menijo, da so s sodelovanjem v programih pridobili predvsem novo znanje in razvili veščine ali so znanje in veščine dopolnili, več vedo o delu, poklicih, zaposlitvah, o srednjih šolah in srednješolskih programih, veliko jih je spoznalo novo dejavnost, imeli so priložnost za ustvarjanje in konkretno delo, prijetno so preživeli prosti čas.

3. Opažanja svetovalnih delavcev osnovnih šol

• Svetovalni delavci opažajo boljšo povezanost z učenci, ki obiskujejo delavnice, izboljšala se je medsebojna komunikacija, nekateri učno manj uspešni učenci so popravili uspeh in so za šolsko delo bolj motivirani.
• Svetovalni delavci opažajo večjo strpnost učencev zaključnih letnikov do poklicnega izobraževanja in menijo, da učenci, ki so s programom seznanjeni že od 5. razreda osemletke oz. 6. razreda devetletke dalje, niso razvili odklonilnega odnosa do tovrstnega izobraževanja in so zanj bolj odprti.
• V skupine so vključeni tudi učenci s posebnimi potrebami, predvsem z vedenjskimi motnjami, ki so v razredih lahko moteči, vendar na delavnicah dobro sodelujejo.
• Svetovalni delavci menijo, da je taka oblika poklicne orientacije, ki ima za osnovo poklicno vzgojo, zelo potrebna, učenci pa so jo dobro sprejeli.
• Učenci in starši sedaj bolje poznajo poklice in dejavnosti, srednješolske programe, delodajalce in možnosti za zaposlitev.

SKLEPNE UGOTOVITVE

1. Dejavnost je primerna oblika poklicne vzgoje osnovnošolcev, zato predstavlja pomemben prispevek k poklicni orientaciji. Hkrati je tudi primerna oblika promoviranja srednješolskih programov in deficitarnih poklicev.
2. Dejavnost temelji na partnerstvu med osnovno šolo, srednjo šolo in podjetjem. Usklajenost in skupno zadovoljevanje interesov parterjev je nujno za dobro sodelovanje ter je glavni in edini ključ za delovanje celotnega programa.
3. Dejavnost daje spodbudne rezultate, vendar le ob doslednem upoštevanju minimalnih pogojev in drugih napotkov. Zaradi tega morajo biti partnerji ustrezno usposobljeni, potek dejavnosti pa je potrebno stalno spremljati.

VODJA PROJEKTA: Vojka Žerovnik, univ. dipl. soc.

ČLANI EKSPERTNE SKUPINE: Majda Petan, univ. dipl. soc., Brigita Grahek Šolar, univ. dipl. psih., Božo Kočevar, univ. dipl. inženir stroj., Gorazd Jordan, univ. dipl. ped., Anton Žličar, univ. dipl. ing. stroj., Romana Blažun, univ. dipl. soc., Maja Likar, univ. dipl. soc. ped.