Policijske poklice sta nam predstavila Drago Menegalija, predstavnik policije za stike z javnostmi za področje kriminalitete na Generalni policijski upravi ter Janez Golja, ki vodi Center za forenzične preiskave na Generalni policijski upravi.
Fotografije: Generalna policijska postaja
Besedilo: Vojka Žerovnik
KRIMINALISTI (preiskovalci) so tisti policisti, ki preprečujejo, odkrivajo ter preiskujejo kazniva dejanja. Njihovo delo se razlikuje po zahtevnosti. Na čim višjem nivoju delajo, bolj zahtevno delo opravljajo.
Na policijskih postajah kriminalisti preiskujejo tatvine, manjše vlome, lažje primere telesnih poškodb, manjše prekrške z drogami in podobno.
Na višjih nivojih, to je na policijskih upravah, preiskujejo zahtevnejša kazniva dejanja, kot so hudi ropi, večji vlomi, umori, spolno nasilje, nasilje v družinah, organizirana kriminaliteta, ilegalno priseljevanje (iz drugih držav), trgovina z ljudmi in orožjem, podkupovanje, gospodarska kriminaliteta, računalniška kriminaliteta …
Na najvišjem nivoju, na Generalni policijski upravi, so kriminalisti zadolženi za opravljanje najzahtevnejših nalog v zvezi z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj ipd.
Na policijskih upravah in Generalni policijski upravi so zaposleni tudi kriminalistični analitiki. Pregledujejo in proučujejo velike količine podatkov, do katerih pridejo preiskovalci. Npr. iz celotne dokumentacije morajo izluščiti »zrno od plev«. In svoje rezultate posredovati kriminalistom.
FORENZIKI
Obstajata dve vrsti forenzikov:
a) Kriminalistični tehniki oz. forenziki, ki delajo na terenu. Gredo na kraj zločina, tam poiščejo sledi, ki jih po potrebi pošljejo v forenzični laboratorij. Fotografirajo, skicirajo, jemljejo odtise, sodelujejo pri obdukcijah in zavarovanju sledi, predvsem oblačil, obutve, sledi za nohti in podobno. Forenziki posredujejo podatke kriminalistu, da ta lahko nadaljuje s preiskavo.
b) Laboratorijski forenziki. Delajo na Centru za forenzične preiskave. Na teren gredo samo ob posebnih priložnostih, kot so eksplozije, veliki požari … Delajo tudi preiskave, ki jih v drugih kemijskih laboratorijih ne opravljajo, npr. balistične, to so preiskave sledi orodja in strelnega orožja.
Posebne šole, kamor bi se vpisali tisti, ki želite postati kriminalisti in forenziki, pri nas ne obstajajo. Vsak kriminalist je najprej dokončal najmanj srednjo šolo, imajo pa tudi višjjo in visoko izobrazbo. Forenzik ima najmanj višjo šolo. Za svoje delo pa sta se usposobila na policiji.
Kriminalisti so pogosto pravniki, ekonomisti, diplomanti družbenih ved, informatiki, diplomanti Fakultete za varnostne vede in podobno. Nekateri so med delom končali tudi Višjo policijsko šolo. Poleg ustrezne izobrazbe morajo obvladati še tuj jezik in delo z računalnikom.
Forenziki, ki delajo na terenu, imajo največkrat končane višje ali visoke šole tehničnih in naravoslovnih smeri. Dobro je, če obvladajo tudi fiziko, kemijo, grafologijo in podobno. Forenziki, ki delajo v laboratorijih, pa so največkrat univerzitetni diplomirani kemiki, biologi, fiziki, inženirji strojništva, elektrotehnike idr.
| |
KAKO POSTANEŠ KRIMINALIST ALI FORENZIK? |
|
- Kriminalist lahko postane policist, ki to delo opravlja že daljši čas in se je pri tem posebej izkazal. Bodoči kriminalisti si potrebno znanje pridobijo na kriminalističnem tečaju, ki traja 4 mesece. Občasno lahko postane kriminalist nekdo, ki še ni delal pri policiji in se na podlagi objavljenih razpisov zaposli v policiji.
Kandidati za forenzike se morajo udeležiti posebnega tečaja na Policijski akademiji. Opravijo tudi posebna urjenja za delo v posebnih pogojih, kot so delo na višini, v primeru strupenih plinov, v množičnih nesrečah…o
Tako kriminalist kot forenzik mora biti zdrav, v dobri fizični kondiciji, stabilna in zrela oseba, znati mora obvladovati čustva, biti mora komunikativen, ročno spreten, vztrajen, natančen, potrpežljiv. Nikoli ni smel biti v kaznovan na zaporno kazen. Imeti mora slovensko državljanstvo.
| |
KAKŠNE SO POTREBE PO TEH DELAVCIH? |
|
Potrebe po kriminalistih in forenzikih niso velike. Veliko več je kandidatov, kot pa prostih delovnih mest. Policija občasno objavlja prosta delovna mesta za forenzike in za kriminaliste.
Njihov delovni čas ni od osmih do štirih. Delajo sicer po posebnih delovnih razporedih - urnikih, vendar pogosto preko polnega delovnega časa, v izmenah in so lahko tudi v stalni pripravljenosti. V Centru za forenzične preiskave imajo normalen delovni čas, vendar morajo biti zaposleni vedno v pripravljenosti.
Kriminalisti in forenziki delajo v posebnih delovnih pogojih. Njihovo delo je stresno in naporno, lahko je nevarno, zaradi česar uporabljajo tudi posebno zaščitno opremo, so oboroženi…
| |
DELOVNI PRIPOMOČKI IN OPREMA |
|
Kriminalisti in forenziki pri opravljanju nalog uporabljajo posebno opremo in posebna zaščitna sredstva, kot so dihalne maske, zaščitne rokavice,.... S seboj nosijo službeno izkaznico, orožje in strelivo, »lisice«, in sredstva za zveze (službeni telefon). Uporabljajo vozila z dodatno opremo in specialna tehnična sredstva, kot so naprave za nočno opazovanje, prisluškovalna sredstva, naprave za video nadzor in podobno. V posebno nevarnih okoliščinah nosijo zaščitno opremo, kot so neprebojni jopiči, zaščitna oprema pred sevanji in strupenimi plini, oprema za delo na višini in podobno.
Policisti so nagrajevani na tak način, kot vsi državni uslužbenci. Za posebne naloge in posebne razmere so dodatno nagrajevani.
| |
ALI JE DELO KRIMINALISTA IN FORENZIKA TAKO, KOT GA VIDIMO V FILMIH IN NA TELEVIZIJI? |
|
V resnici ni vedno tako, da bi policisti odkrili zločinca in razvozlali vsak primer. Filmski in televizijski prikazi so zavajajoči, ker morajo biti atraktivni. Forenziki v filmih preiskujejo sledi na terenu, delajo v laboratoriju, pa tudi zasledujejo in zaslišujejo osumljence, kar pa se v resnici ne dogaja. Tehnična sredstva pa so dobro prikazana.
Preveri, ali imaš potrebne lastnosti za kriminalista in forenzika:
LASTNOSTI IN SPRETNOSTI |
ne drži |
malo drži |
zelo drži |
| nimam nobenih posebnih zdravstvenih problemov |
|
|
|
| sem dober športnik, športnica |
|
|
|
| ko si nekaj zastavim, to tudi dosežem |
|
|
|
| moti me, če stvari ne dokončam |
|
|
|
| nagnjen/a sem k temu, da vedno iščem rešitve |
|
|
|
| znam počakati, da se stvari uredijo |
|
|
|
| zelo sem natančen/-na |
|
|
|
| ročno sem zelo spreten/-na |
|
|
|
| pozitivno gledam na življenje in sem vesele narave |
|
|
|
| le redko se razjezim, če pa se, se hitro pomirim |
|
|
|
| nisem zamerljiv/a |
|
|
|
| hitro vzpostavljam stike z različnimi ljudmi |
|
|
|
| nisem hitro zadovoljen(-na) |
|
|
|
| dobro premislim, preden kaj rečem |
|
|
|
| znam poslušati, zato mi ljudje zaupajo svoje težave |
|
|
|
| dobro opazujem |
|
|
|
| imam dober spomin |
|
|
|
| rad/a se poglabljam v stvari, ki me zanimajo |
|
|
|
| hitro vidim vzroke in posledice |
|
|
|
| ne bojim se krvi |
|
|
|
| zanimajo me tehnične stvari in želim uporabljati razna orodja |
|
|
|
| sem iznajdljiv/a |
|
|
|
| cenim poštenost in iskrenost ter se trudim biti dober človek |
|
|
|
| imam slovensko državljanstvo |
|
|
|
| rad/a bi postal/a kriminalist/ka ali forenzičar/ka |
|
|
|
 |
| NATISNI |
Če si na zgornje trditve največkrat odgovoril/a z zelo drži in samo nekajkrat z malo drži, potem imaš možnosti, da nekoč postaneš kriminalist ali forenzik.
